Žagar Karer (2011: 102) izpostavlja pomembno vprašanje - kako v leksikonih in enciklopedijah, ki v nasprotju s terminološkimi slovarji niso primarno namenjeni strokovnjakom, prikazati termine.

Žagar Karer (2011: 18) terminološki dogovor opredeli kot enega izmed najpomembnejših mehanizmov terminološke vede, saj omogoča učinkovito strokovno sporazumevanje.

Žagar Karer ( 2011 : 133 ) zapiše , da so strokovna področja tista , ki ne sodijo med splošno znanje govorca .

Žagar Karer jezikovnosistemsko determinologizacijo deli na delno in popolno.

Glavni namen terminološke vede je zbiranje, urejanje in usklajevanje terminologije določene stroke, ki se včasih zaključi s standardizacijo terminologije (Žagar Karer, 2011, str. 19).

Intenzija je "niz vseh značilnosti", ki sestavljajo koncept, ekstenzija pa "celota vseh objektov", na katere se koncept nanaša (glej Žagar Karer, 2011, str. 28).

Slednji določi koncept slovarja in s pomočjo korpusnih orodij izdela geslovnik, ki ga uskladi s sodelujočimi področnimi strokovnjaki (Žagar, Karer, 2015).

Zaradi hitrega napredka znanosti in vedno večje količine informacij so potrebe po normativni vlogi v terminografiji vedno večje (Žagar Karer, 2018).

Terminografi običajno najprej izdelajo pojmovni sistem strokovnega področja, kjer so pojmi povezani med seboj, šele nato pojmom določijo poimenovanje (Žagar Karer 2011: 46).

Treba je upoštevati, da so terminološki sistemi bolj ali manj utrjeni in da so med različnimi vedami velike razlike (Žagar Karer, 2011, str. 35).

Dunajska terminološka šola terminološko vedo obravnava kot avtonomno interdisciplinarno disciplino, ki je namenjena podpori drugih znanstvenih ved (Žagar Karer, 2011, str. 13).

Namen terminološke vede je "zbiranje, urejanje in usklajevanje terminologije določene stroke, ki se včasih zaključi s standardizacijo terminologije" (Žagar Karer 2011: 19).

Urejena terminologija je bistvena za učinkovito sporazumevanje med strokovnjaki in uvrščanje novih spoznanj v pojmovni sistem stroke (Žagar Karer, 2011, str. 13).

Podsistemu jezika, ki ga v najširšem smislu razumemo kot del jezika, vezan na strokovno sporazumevanje, pravimo strokovni jezik (Žagar Karer, 2011, str. 127).

Žagar Karer poudari razliko med definicijo in razlago.

Terminološka veda ni nova veda, se pa njen pomen danes veča s hitrim razvojem znanosti na vseh področjih (Žagar Karer, 2011, str. 13).

Jasno je, da je vnaprejšnje zavračanje ali celo opuščanje že uveljavljenih terminov zgolj zaradi njihovega tujega izvora nesmiselno (Žagar Karer 2011: 39).

Žagar Karer (2018, 242) dodaja, da so terminološke variacije pri strokovnem sporazumevanju nezaželen pojav.

Ta je trenutno najbolj uveljavljena tudi v slovenskem prostoru, zato ji bomo v nalogi namenili največ pozornosti (Žagar Karer, 2011, str. 13).

Žagar Karer ( 2011 : 142 ) splošna in strokovna besedila loči tudi » glede na okoliščine rabe « .